APDEJT.si

Močan potres z magnitudo 8,8 ob obali Kamčatke je sprožil dramatične posnetke zdravnikov, ki so sredi operacije ščitili pacienta v bolnišnici. Seizmični valovi potresa so bili zaznani po celotnih Združenih državah Amerike. Kljub moči potresa in izdanim opozorilom o cunamiju za širok del Pacifika, vključno s Francosko Polinezijo in Čilom, so se nekatere države umirile, saj je bil dejanski vpliv cunamija manjši od pričakovanega, kar je sprožilo vprašanja o razlogih za pomanjkanje večje škode.

Kitajska je Izrael pozvala, naj nemudoma izpolni svoje obveznosti v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in omogoči popoln dostop humanitarne pomoči v Gazo. Posebni odposlanec Kitajske za Bližnji vzhod, Cai Jun, je poudaril, da Kitajska popolnoma podpira Palestino.

Savdski kabinet, ki mu predseduje kralj Salman, je izrazil upanje na hitrejše mednarodno priznanje palestinske države. Savdski zunanji minister, princ Faisal bin Farhan, je ob tem sporočil, da je konferenca ZN v New Yorku o rešitvi dveh držav med Palestinci in Izraelom sprejela "integriran in izvedljiv okvir". Savdska Arabija si prizadeva za mirno rešitev in hitrejše mednarodno priznanje Palestine, da bi se dosegel trajen mir v regiji.

Najnovejše raziskave javnega mnenja v ZDA razkrivajo, da se je v zadnjem letu za 10 odstotkov zmanjšalo število Američanov, ki podpirajo vojno v Gazi, pri čemer ji zdaj nasprotuje 60 odstotkov vprašanih. Podpora ostaja razmeroma stabilna med republikanci, medtem ko upad prihaja od demokratov in neodvisnih. Medtem je desničarska kongresnica Marjorie Taylor Greene, zaveznica Donalda Trumpa, kritizirala "genocid" v Gazi in "stradanje", ki se tam dogaja, s čimer je ostro nastopila proti pro-izraelskemu kolegu Randyju Fineu.

Konferenca ZN v New Yorku je sprejela celovit in izvedljiv okvir za rešitev dveh držav med Palestinci in Izraelom, kar je potrdil savdski zunanji minister. Katar je poudaril, da konferenca predstavlja pomembno priložnost za rešitev palestinskega vprašanja. Ob robu konference sta Savdska Arabija in Palestina podpisali tri memorandume o soglasju za podporo človeškemu kapitalu, izobraževanju in digitalni transformaciji.

Nizozemskega veleposlanika v Izraelu, Marriëta Schuurmana, so poklicali na pogovor zaradi izjav izraelskega zunanjega ministra Sa'arja, ki je zatrdil, da nizozemska vladna politika do Izraela spodbuja antisemitizem na Nizozemskem. Izrael je Nizozemski celo zagrozil in ji očital, da se ponovno zateka k obtožbam o antisemitizmu. Saar je še poudaril, da Nizozemska spodbuja antisemitizem.

Turčija se je 25. julija uradno pridružila Bogotski deklaraciji, ki obravnava ukrepe proti Izraelu zaradi njegovega delovanja v Gazi. Turčija je svojo udeležbo izrazila z noto, poslano kolumbijskemu zunanjemu ministrstvu. Kljub temu je Turčija izrazila zadržke glede sklicevanj na Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu (BMDHS) v drugi in tretji točki deklaracije.

Francija je uradno obsodila nasilje izraelskih naseljencev na okupiranem Zahodnem bregu kot "teroristična dejanja", kar je potrdilo francosko zunanje ministrstvo. Izjavo je povzela agencija AFP, ki navaja, da Francija obsoja takšna dejanja z največjo odločnostjo, še posebej pa so se povečala proti palestinskemu prebivalstvu.

Izraelski nogometni selektor je bil napaden v Atenah s strani propalestinskega aktivista, medtem ko so navijači na tekmi vzklikali slogane proti Izraelu. Hkrati so bile opisane nemogoče izraelske zahteve glede prekinitve ognja v Gazi.

Turški in kazahstanski predsednik, Recep Tayyip Erdoğan in Kassym-Jomart Tokayev, sta v Ankari zaključila srečanje, kjer sta podpisala 20 novih trgovinskih sporazumov. Glavni cilj je povečati obseg trgovine med državama na 15 milijard dolarjev. Med podpisniki je bila tudi Turkish Petroleum Corporation (TPAO), ki je sodelovala pri energetskih sporazumih. Voditelja sta se strinjala glede pomembnosti spoštovanja pravic ciprskih Turkov in si izmenjala državna odlikovanja. Erdoğan je izrazil ponos nad dosežki Kazahstana.

Iraški premier Mohammed Shia al-Sudani je razkril, da so iraške sile med dvanajstdnevno vojno z Iranom preprečile več kot dva ducata poskusov milic za izstrelitev raketnih in brezpilotnih napadov na Irak. Iranski vrhovni vodja ajatola Ali Hamenej je zahodne pomisleke glede iranskega jedrskega programa zavrnil kot zgolj izgovore za konfrontacijo, sredi naraščajoče retorike in vojaških akcij. Te izjave prihajajo ob povečanih napetostih med ZDA in Iranom.

Združeni arabski emirati, Jordanija in Egipt so prvič izvedli skupno dostavo 52 palet humanitarne pomoči z zračnimi tovori v Gazo. Medtem ko so Združeni narodi opozorili, da se lakota v Gazi že razvija in pozvali k takojšnjemu povečanju pomoči ter »poplavljanju« območja s hrano, je turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan kritiziral Izrael zaradi uporabe lakote kot orožja, kar po njegovih besedah dokazuje popolno pomanjkanje spoštovanja do človeštva. Stanje kroničnih bolezni v Gazi se je popolnoma sesulo, saj so pacienti ostali brez nujnih zdravil in hrane.

Ameriška vojaška baza al-Shaddadi v vzhodni Siriji je gostila srečanje, na katerem so razpravljali o umiku teroristične skupine YPG, sirskega krila PKK, iz regije Deir ez-Zor. Dogodek je potekal ob prisotnosti Ferhata Abdija Şahina, vodje omenjene skupine. Vzporedno s tem poročajo o vračanju sirskih beguncev. V Sirijo se je preko mejnega prehoda Jdeidat Yabous vrnilo 72 sirskih beguncev iz Libanona v sklopu prostovoljnega programa, ki ga organizira UNHCR. Gre za prvi organiziran konvoj prostovoljnih vračanj beguncev.

Tajska je obtožila Kambodžo "namernega" kršenja premirja, dogovorjenega v ponedeljek za prekinitev obmejnih spopadov, v katerih je umrlo najmanj 33 ljudi, na tisoče pa jih je bilo razseljenih. Premirje je sicer sprva zaustavilo spopade, vendar so tajske oblasti poročale o kratkih kršitvah s strani kamboških sil. Kitajska je obljubila, da bo ostala v tesnem stiku s Kambodžo in Tajsko, da bi podprla premirje, medtem ko so vojaški poveljniki obeh držav v torek nadaljevali pogovore, kar je pripomoglo k umiritvi razmer na sporni meji in omogočilo vračanje razseljenih prebivalcev.

Severna Koreja se je odzvala na ocene ZDA glede preteklih pogajanj, pri čemer je poudarila, da njenega jedrskega statusa ni mogoče spreminjati. Sestra severnokorejskega voditelja Kim Džong-Una, Kim Jo-Džong, je opozorila ZDA, naj sprejmejo spremenjeno realnost in opustijo neuspešno politiko do Severne Koreje, saj bi v nasprotnem primeru to vodilo do nadaljnjih zapletov.

Ameriški predsednik Donald Trump je med srečanjem z britanskim premierjem Keirom Starmerjem v Londonu potrdil obstoj »prave lakote« v Gazi. Razpravljala sta o humanitarnih razmerah v regiji, talcih in mednarodni pomoči. Trump je dodal, da Izrael in ZDA poznata lokacijo nekaterih talcev ter da delajo na »različnih načrtih« za njihovo rešitev. Opozorila ZDA o lakoti so prišla v času, ko agencije za pomoč poskušajo izkoristiti »taktično prekinitev« nekaterih izraelskih vojaških operacij za dostavo nujne pomoči.

Združeno kraljestvo aktivno preučuje priznanje palestinske države, kar predstavlja pomemben premik v britanski politiki. Glavni razlog za to spremembo je javno ogorčenje, ki ga je sprožilo dogajanje v Gazi. Britanski uradniki navajajo, da bi lahko do priznanja prišlo že pred naslednjimi splošnimi volitvami leta 2029.

Brazilija je izstopila iz zavezništva za holokavst, saj podpira tožbo proti Izraelu zaradi genocida, kar je sprožilo opozorila judovskih skupin, da bi ta poteza lahko spodbudila antisemitizem. Medtem Evropska unija razmišlja o suspenzu sodelovanja Izraela v raziskovalnem programu Horizon. Na tisoče ljudi se je zbralo v Tel Avivu, da bi protestiralo proti Netanjahuju in zahtevalo izpustitev talcev iz Gaze ter konec vojne. Francija in Združeno kraljestvo sta poudarili, da ni alternative rešitvi dveh držav za izraelsko-palestinski konflikt, pri čemer Združeno kraljestvo razmišlja o priznanju palestinske države. Vodja mednarodnega odbora za prekinitev obleganja Gaze, Zaher Birawi, je obtožil arabske in islamske države za tišino glede izraelske zasege ladje Handala.

Iranski predsednik Masud Pezeškijan je pomiril glede koridorja Zangezur, poudaril je, da ni razlogov za zaskrbljenost glede te teme. Njegova izjava je prišla v kontekstu krepitve odnosov Irana s sosednjimi in regionalnimi državami. Projekt koridorja Zangezur, ki naj bi povezal Turčijo s turškim svetom, je bil obravnavan v luči iranskih občutljivosti.

Vplivna sestra severnokorejskega voditelja Kim Džong Una, Kim Jo Džong, je v ponedeljek izjavila, da Pjongjang ne bo sodeloval v pogovorih z vlado južnokorejskega predsednika Lee Jae Myunga. Hkrati je poudarila, da bi bilo vsakršno pogajanje, usmerjeno v denuklearizacijo, razumljeno kot »posmeh«. Severna Koreja vztraja, da morajo Združene države Amerike priznati njen status jedrske sile.